PRAŽEN KROMPIR <br /><br />En prav lep pozdrav moja draga Jolanda, <br />pošiljam tvoj fant iz pozabljenih let. <br />Prišel sem po zdravje na vašo kmetijo, <br />rahitična grinta na mleko in med. <br />Sva vstajala zgodaj takoj ko je sonce <br />lizalo roso iz jutranjih trav <br />in bosa sva s prsti mečkala toploto <br />svežega dreka začudenih krav. <br />Minila so leta, je šla puberteta, <br />v vaši gostilni sem delo dobil. <br />A v kuharci nisem zagledal dekleta, <br />ki sem ji včasih metulje lovil. <br />Dišale so v bluzo ujete melone, <br />dišali so v ritem zazibani boki, <br />dišal je tvoj smeh, tvoja sapa na roki, <br />s katero sem brisal ti solze iz lic. <br />Dišal je tvoj zbogom ob zvokih sirene, <br />dišala so pisma besede svilene, <br />dišala je najina vojna in mir, <br />a najbolj je dišal tvoj pražen krompir. <br />Mornar sem še vedno na ladji Koper, <br />v Jakarti nakladamo premog in poper. <br />Znorel bom od riža na tisoč načinov. <br />Zbolel sem od sadja in od vitaminov. <br />Spomini prikličejo slino vonjav, <br />da duša požene kozarec v roki. <br />Kako si želim na domači dobravi..
